|
Upravitelju kranjskega deželnega glavarstva, prisedniku (sodnik v sodnem zboru) deželne in dvorne pravde na Kranjskem in članu Dizmove bratovščine Janezu Ferdinandu Hallerju plemenitemu Hallersteinu in njegovi ženi baronici Mariji Suzani Elizabeti Erberg se je 27. avgusta 1703. leta v Ljubljani rodil sin Ferdinand Avguštin. V družini je bilo enajst otrok in rojstni kraj večine je bil Mengeš. Družinska rezidenca Hallersteinov je bil namreč takrat mengeški zgornji grad Ravbarjev grad (Hoffmannsburg). Po jezuitski gimnaziji v Ljubljani je Ferdinand Avguštin leta 1721 stopil v jezuitski red. Študij je nadaljeval v Leobnu, Celovcu, na Dunaju in v Gradcu, in sicer humanistiko, matematiko, astronomijo in teologijo. Po nekajletnem pedagoškem delovanju je bil imenovan za vodjo jezuitskega kolegija v Temišvaru. Leta 1735 se mu je izpolnila mladostna želja, da bi bil misijonar na Kitajskem: iz Genove je po daljšem postanku v Lizboni okoli Rta dobrega upanja priplul v Mozambik in po postanku v Goi in Macau leta 1739 prispel v Peking, kjer je bil sedež jezuitskega misijona. Leta 1743 je postal član kitajskega matematičnega tribunala, po treh letih pa predsednik te znanstvene ustanove, dvorni astronom in vodja astronomskega observatorija v Pekingu. Poleg obsežnih astronomskih raziskav je veliko potoval in na teh napornih potovanjih zbral podatke za kartiranje Mandžurije, kar je bilo povezano s pripravo velikega atlasa Kitajske (izšel je leta 1769). Izboljšal je kitajski koledar, določil koordinate Pekinga in izračunal število prebivalcev kitajskega cesarstva: 198.213.713. Proučeval je tamkajšnjo kulturo, filozofijo in verovanje. Zaradi velikega ugleda ter odličnega znanja kitajskega in portugalskega jezika je bil Hallerstein tudi uspešen diplomat in pogajalec na cesarskem dvoru. Takratni cesar Ch`ien-lung ga je povzdignil v mandarina. Ob obsežnem znanstvenem delu pa se je Hallerstein zavedal, da je njegova prva naloga misijonarska. To je posebej poudaril v enem številnih pisem: Sem nismo prišli zato, da bi dopolnjevali astronomske tablice; ker pa je astronomija potrebna za varovanje in ohranitev interesa vere, delamo v ta namen vse, kar moremo, in bomo vedno radi posredovali svoja dela vsem, ki se zanja zanimajo in ki nam lahko pomagajo. Poleg zasebnih pisem in pisem redovnim jezuitskim skupnostim je pošiljal dopise z izrazito strokovo vsebino tudi evropskim ustanovam, predvsem londonski Kraljevi družbi, Cesarskemu astronomskemu observatoriju na Dunaju in akademiji v St. Peterburgu. 29. oktobra 1774 je pater Avguštin Ferdinand Hallerstein zadet od kapi umrl. Pokopan je bil na pekinškem jezuitskem pokopališču na cesarske stroške. V jezuitski knjižnici v Pekingu pa je med Hallersteinovo zapuščino ohranjena tudi knjižica - edina v slovenskem jeziku - Catholish Kershanskega Vuka Peissme, natisnjena v Gradcu leta 1729. Kako zanimivo, da si je pater Ferdinand Avguštin Hallerstein, mlad plemiški sin, za svojo popotnico na Kitajsko vzel prav to Stržinarjevo slovensko pesmarico! Janez Škrlep |
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
