Starejša kamena doba - paleolitik



 
 
 
 
 
 

     Najstarejše ostanke poselitve z obrobja Mengeškega polja skriva v podzemnih globinah Babja jama (sl. 3: Vhod v Babjo jamo (foto Peter Škrlep) na Gorjuši pri Dobu (karta 1). Ugodna lega jame je pritegnila ledenodobnega lovca, da si je v njej poiskal zatočišče.
Karta 1
Slika 3 Slika 4
     Tu je v letih 1968, 1972, 1973 in 1987 potekalo izkopavanje pod vodstvom Franceta Osoleta iz Oddelka za kvartarologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. V plasti 5, ki jo sestavlja debel apnenčev grušč s skalami in ilovico, so odkrili paleolitski kulturni horizont. V njem so našli več kurišč, živalske kosti in kameno orodje (kataloška št. 3). Kosti pripadajo takratnim lovnim živalim: losu, severnemu jelenu, navadnemu jelenu, pragovedu, bobru, alpskemu svizcu, rjavemu medvedu, volku in lisici. Med kamenim orodjem so mikroliti, ki skupaj z drugimi tipološkimi značilnostmi in favno omogočajo uvrstitev kulturnega horizonta v epigravettien, časovno pa v obdobje pred približno 12.000 leti. 
     Po končanem izkopavanju so domžalski jamarji pod vodstvom Staneta Stražarja približno meter pod kulturnim horizontom našli živalske kosti in obroček (št. 4), izdelan iz jelenovega roga. Obroček je ena redkih najdb paleolitskega okrasja v Sloveniji. 
     Iz širše okolice Mengša, iz zaledja Kamniškobistriške ravni, sta znani še dve paleolitski najdišči. Precej visoko (1500 m) nad dolino Kamniške Bistrice je v pobočju Mokrice, točneje Kompotele, Mokriška jama (sl. 4: Vhod v Mokriško jamo (foto Bojan Pollak)), v kateri so našli koščene konice (št. 1) in kameno orodje (št. 2). Izdelki so stari približno 30.000 let in sodijo v aurignacien, to je v začetek mlajšega paleolitika. Na prve najdbe iz Mokriške jame je že sredi prejšnjega stoletja naletel naravoslovec, župnik in eden prvih slovenskih jamarjev, Simon Robič. V letih 1954 do 1956 jo je raziskoval Mitja Brodar, arheolog iz Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. V jami se je ohranilo precej kostnih ostankov jamskega medveda (sl. 5: Kostni ostanki jamskega medveda iz Mokriške jame (foto Peter Škrlep), sl. 6: Zobovje jamskega medveda iz Mokriške jame (foto Peter Škrlep)), ki si je tu našel svoj brlog in zatočišče ali pa bil plen jamskih lovcev (sl. 7: Poskus rekonstrukcije življenja v jami v starejši kameni dobi (risba Janez Škrlep)). 
Slika 5Slika 6
     Drugo najdišče so Nevlje pri Kamniku, kjer so leta 1938 pri regulaciji Nevljice odkrili skoraj celotno okostje mamuta, nekaj kosti drugih živalskih vrst in kameni artefakt. Najdbe sodijo v tardigravettien, njihova starost je približno 20.000 let.
Slika 7
V jamah so si ljudje v ledeni dobi uredili svoja stalna ali občasna bivališča in skrivališča. Varovale so jih pred divjimi živalmi in ostrimi zimami. Hrano so si nabirali v bližnjih gozdovih, predvsem pa so bili lovci. Jamski prebivalci so že znali zanetiti ogenj. Dajal jim je potrebno toploto, na njem pa so si pripravljali tudi ulovljeni plen. Za lov in vsakdanjo rabo so uporabljali raznovrstno orodje. Izdelovali so ga sami, iz različnih vrst kremena, kosti ali lesa.

     V Mengšu in njegovi najbližji okolici doslej ni bilo paleolitskih najdb, vendar je ledenodobni človek gotovo obiskoval to območje, kar se bo morda v prihodnosti potrdilo z materialnimi dokazi.

     Simona Petru