Rimsko obdobje



 
 

     Zaradi intenzivne rimskodobne poselitve današnjega Mengša so bile naključne rimske najdbe dokaj pogoste in razmeroma zgodnje. Leta 1834 je bil tako na območju Staretove graščine najden bogat žgani grob. Že leta 1847 se omenjajo številne ostaline rimskih stavb (sl. 25: Drnovo, pogled z Gobavice (foto Peter Škrlep)) – tudi kamniti stebri in napisne plošče (sl. 26: Nagrobni kamen z Drnovega, vzidan v hiši na Glavnem trgu 5 (prej Mestni trg 2) v Kranju, viš.: 196 cm, šir.: 80 cm, (foto Peter Škrlep – z dovoljenjem g. Lea Suchya st.)) z Drnovega pri Mengšu. Danes nam na tem območju še ni uspelo odkriti nobenih sledov rimske poselitve. Posebno pogoste so bile najdbe s Staretovega posestva in graščak Stare jih je pošiljal tudi v ljubljanski Narodni muzej. Naključnih najdb je preveč, da bi jih vse omenjali, a sčasoma se je dalo na podlagi njihove razprostranjenosti v grobem zarisati obseg rimske naselbine. 
Slika 25Slika 26
     Novejša zaščitna izkopavanja so dopolnila poselitveno sliko. Smemo trditi, da je naselje obsegalo celotno južno, vzhodno in severno vznožje Gobavice, od Pristave in župnijske cerkve na jugu do podjetja Semesadike na severu in Pšate na vzhodu. Izkopavanja so potekala leta 1978 na dvorišču hladilnice Semesadik, v letih 1985/86 na območju vrtca Gobica, leta 1988 športne dvorane Fit Top ter v letih 1993 in 1997 ob osnovni šoli (sl. 27: Območje med Osnovno šolo Mengeš in športno dvorano Fit Top (foto Peter Škrlep)). Vendar so pri športni dvorani in pri vrtcu stroji žal prehiteli arheologe, zato le s težavo rekonstruiramo značaj najdišča in njegovo časovno pripadnost. Največjo škodo na arheološki dediščini Mengša je prav gotovo povzročila gradnja osnovne šole v letih 1971/77, saj je bil izkop opravljen povsem brez arheologov. Očividci vedo povedati, da je bilo tedaj izoranega veliko rimskega zidovja, le po naključju se je rešilo nekaj drobnih najdb, npr. rimski republikanski srebrnik. Miran Novak iz Mengša je nedavno Muzeju Mengeš podaril nekatere izjemno zanimive predmete s tega območja. Gre za unikatne najdbe, med katerimi so bronasta zajemalka – simpulum (št. 42), in kozmetična žlička (št. 43). Med številnimi naključnimi najdbami s širšega območja osnovne šole in različnih najdišč v Mengšu so tudi: pečatna oljenka (št. 44), amfora za vino (št. 45) in bronasti novci (št. 46–50), ki nakazujejo, da je skozi Mengeš v rimskem obdobju potekala živahna trgovina in da so njegovi prebivalci menjali svoje blago tudi za uvožene izdelke. 
Slika 27
     Če kljub tako pomanjkljivim podatkom poskušamo rekonstruirati značilnosti in razvoj rimske naselbine v Mengšu, se nam kaže naslednja slika: osrednji del naselbine iz 1. in 2. st. po Kr. se je razvil, kot kažejo ostanki večjega zidanega kompleksa, na območju sedanje osnovne šole in njene okolice (sl. 28: Ostanki rimskega vodnjaka, izkopavanje za prizidek Osnovne šole Mengeš leta 1993 (foto Milan Sagadin)). Pomembno je, da je bilo z naključno najdbo rimskega zidovja (leta 1947) ob drevoredu, ki pelje v Staretov grad, in z arheološkim sondiranjem pri osnovni šoli ugotovljeno, da stoji rimsko zidovje (sl. 29: Ostanki zidovja rimskih stavb, izkopavanje za prizidek k predvideni telovadnici za Osnovno šolo Mengeš, sonda 1, 1997 (foto Milan Sagadin)) na starejših prazgodovinskih plasteh, ki segajo več kot 3,7 m globoko (sl. 30: Prazgodovinsko ognjišče, izkopavanja za prizidek izkopavanje za prizidek k predvideni telovadnici za Osnovno šolo Mengeš, sonda 1, 1997 (foto Milan Sagadin)). Prehod med prazgodovinsko in rimsko poselitvijo ne kaže vrzeli; med uvoženo lončenino v antičnih plasteh se najde velik del keramike, izdelane doma v povsem prazgodovinski tradiciji. Med arheološkim gradivom, ohranjenim v zasutju vodnjaka, ki je bil izkopan pri osnovni šoli, so tudi odlomki finega namiznega posodja s pečati izdelovalcev (krožniki, skodele – terra sigillata), izdelki iz stekla, vrči, glazirano posodje (št. 51). Večina arheoloških najdb z omenjenega najdišča je iz 1. in 2. st. po Kr., nekaj predmetov iz vodnjaka pa kaže, da so ga zasuli v času 3.–4. st. po Kr., ker takrat že ni več služil kot rezervoar za vodo. Prebivalci te naselbine so se ukvarjali tudi s poljedelstvom (v vodnjaku se je ohranil lep primerek ročnega mlina za mletje žita – št. 52). Južno od tod, na območju športne dvorane Fit Top, se je sočasno razvil delavniški, obrtni del naselbine. Tu je bila nesporno ugotovljena metalurška dejavnost (sl. 31: Poskus rekonstrukcije antične metalurške peči (risbe Janez Škrlep). Rekonstrukcija je narejena  po predlogah akad. slikarja Jake Torkarja z Jesenic; Muzeju Mengeš jih je priskrbel Janez Meterc)). Najdeni so bili ostanki talilnih peči za železo: kosi pečne obloge (sl. 32: Ostanki pečne obloge, športna dvorana Fit Top, 1988 (foto Peter Škrlep)) in žlindre (sl. 33: Ostanki žlindre, športna dvorana Fit Top, 1988 (foto Peter Škrlep)) ter keramične šobe za vpihavanje zraka v peč (št. 53). Poleg teh pa še najdbe iz vsakdanjega življenja Mengšanov v rimskem obdobju, kakršni so odlomki lončenine (št. 54), nakita (št. 55, 56) in železni nož (št. 57). 
Slika 28Slika 29
Slika 30Slika 31
Slika 32Slika 33
     Najmlajše naselbinske najdbe izvirajo iz okolice Semesadik in vrtca Gobica. Tudi značaj naselja je povsem drugačen. Na omenjenih dveh območjih je bilo namreč odkritih pet manjših stavb, ki so bile grajene povsem v prazgodovinski tradiciji: delno so bile vkopane v prod (do 40 cm), stene so bile iz prepletenega vejevja, ometanega z glino, tlorisi pa približno pravokotni in skromnih dimenzij (približno 3 x 4 m). Sledovi teh stavb so bili zaradi neobstojnega gradbenega materiala silno pičli – kazali so se kot temne lise na svetlejši prodnati podlagi (sl. 34: Objekt 3, vrtec Gobica, 1985/1986 (foto Milan Sagadin) , sl. 35: Objekt 6, Semesadike, 1978 (foto Milan Sagadin)). V teh lisah je bilo najdenih nekaj kosov glinastega ometa (sl. 36: Ostanki hišnega ometa iz objekta 2, vrtec Gobica (foto Milan Sagadin)), žganega v požaru, in odlomki lončenih posod (št. 58–60). Časovna določitev stavb je nekoliko težavna, ker so stroji pred prihodom arheologov temeljito preorali vrhnje plasti, v katerih so bile tudi starejše najdbe, npr. bronasti sponki iz 1. stoletja (št. 61). Toda prav na območju omenjenih skromnih bivalnih objektov so bili najdeni najmlajši odlomki rimske lončenine v Mengšu – iz 4. do 7. stoletja po Kr. 
Slika 34Slika 35
Slika 36
     Grobišča iz različnih obdobij rimske poselitve so bila ob robovih naselja in ga nekako omejujejo. Zgodnejši grobovi (1. in 2. st. po Kr.) so z Muljave in iz Pristave (št. 62) ter ulice Mengeške skupine 13 (danes Slomškova ulica) na jugu, v drevesnici na severu in morda na vzhodu, onkraj Pšate (ob Jelovškovi ulici). V Mengšu se seznanjamo z različnimi načini pokopa. Iz 1. pol. 2. st. po Kr. je žgan grob s pokopom v kamniti skrinji (sl. 37: Kamnita skrinja – pepelnica iz Slomškove ulice, dol.: 55 cm, šir.: 47 cm, viš.: 27 cm (foto Peter Škrlep)) v katerega so pridali steklene pridatke in železen nož (št. 63). Ob Kamniški ulici je bil najden grob, ki je bil verjetno obzidan s kamenjem in pokrit s tegulami. Med grobnimi pridatki sta se ohranila le pečatna oljenka (Fortis) in enoročajni vrč iz začetka 2. stoletja po Kr. (št. 64). Na podlagi tega groba lahko domnevamo, da se je na severovzhodu Mengša, verjetno ob cesti proti Homcu, raztezalo še eno rimsko pokopališče. Večje, a le delno izkopano grobišče iz 3. in sredine 4. st. po Kr. pa je bilo med današnjo dvorano Fit Top in osnovno šolo, kjer so našli žgane in en skeleten grob. V preproste grobne jame je bil dan pepel umrlega in grobni pridatki – oljenke, novci in keramično posodje z ostanki hrane (št. 65–71), ki so jo kot popotnico prilagali pokojnim (sl. 38). Preprostih oblik so grobovi 2, 3, 4a, 5 in 6 (sl. 39: Žgani grob 4a, med OŠ Mengeš in športno dvorano Fit Top (foto Milan Sagadin)). 
Slika 37Slika 39
Slika 38
Poskus rekonstrukcije pogrebnega obreda v rimskem obdobju (risba Marjan Gabrilo)
Umrle so v rimskem obdobju pokopavali zunaj naselbin, navadno ob cestah. V različnih časovnih obdobjih so pokopavali na različne načine, bodisi v žare ali pa skeletno. Pokojnika so oblekli v njegovo najslovesnejše oblačilo, ga sežgali na grmadi (predvsem je to značilno za 1. do 3. st. po Kr.), v 4. st. po Kr. pa se uveljavi skeletni pokop. Navadno je spremljal pogreb sprevod žalujočih in glasba. Med sežiganjem trupla in polaganjem pepela v grob so pokojniku v čast priredili zahvalni obred. V grob so mu pridali hrano za popotnico in najdragocenejše predmete iz vsakdanjega življenja: nakit, opremo in včasih novec. Z njim je umrli plačal brodniku Haronu za vožnjo prek reke Stiks v onostranstvo, Had (povzeto po predlogi akad. slikarja Veljka Tomana, Pozdravljeni, prednamci, katalog Mestnega muzeja 1996, 81:4 – z avtorjevim dovoljenjem). 

     Grob 1 je bil obdan s štirimi tegulami (sl. 40: Žgani grob 1, med OŠ Mengeš in športno dvorano Fit Top (foto Milan Sagadin)), grob 4 pa je skeleten (sl. 41: Skeletni grob 4, med OŠ Mengeš in športno dvorano Fit Top (foto Milan Sagadin)). Ker so naselbinski ostanki s tega območja (kot rečeno) nekoliko starejši, smemo domnevati, da se je težišče naselbine sčasoma pomaknilo bolj proti severu – kar razkrivajo tudi najdbe iz okolice Semesadik in vrtca Gobica. 
Slika 40Slika 41
     Prav ta najmlajši del rimske naselbine v Mengšu odpira zanimiva vprašanja o poselitveni sliki naših krajev v pozni antiki. Od 3. do 6. stoletja je bil rimski imperij spričo neprestanih državljanskih vojn, barbarskih vpadov in hude gospodarske krize (kar so seveda tesno povezani razlogi) v neprestani defenzivi in razsulu. Varnost prebivalstva je bila tako ogrožena, da se je – kot že v prazgodovini – preselilo v naravno dobro zavarovane višinske predele. Prav prek današnje Slovenije poteka najugodnejši dostop z vzhoda v Italijo, zato so naše kraje najbolj prizadela seleča se barbarska plemena, ki so med potjo ropala, požigala in morila. Višinske naselbine v težko dostopnih krajih so pri nas zelo številne in nekaj jih je bilo že raziskanih (Rifnik pri Celju, Vranje pri Sevnici, Ajdna nad Potoki, Tonovcov grad pri Kobaridu itd.). Naselbine so solidno zidane, obdane z obrambnimi zidovi in stolpi, večinoma z zgodnjekrščansko cerkvijo kot osrednjo stavbo. Očitno je njihova mreža predstavljala zadnje ostanke upravne strukture v pokrajini. Manj je jasno, kaj je bilo s poselitvijo podeželja v ravnini oziroma ali je sploh še obstajala. Prav sledovi naselij, kot jih kažejo najdbe pri vrtcu Gobica in pri podjetju Semesadike, v zadnjih letih pa tudi drugod (Breg pri Žirovnici, Rateče, Dragomelj, Komenda), nam začenjajo pojasnjevati tudi to vprašanje. 
     Vedno bolj je očitno, da je bila poznoantična kultura že toliko osiromašena, da prehod v germanski in slovanski zgodnji srednji vek ni bil kakšna izrazita prelomnica. Glede na staroslovanske najdbe v Mengšu je možno, da se je poselitev iz pozne antike nadaljevala v zgodnji srednji vek brez prekinitve. 
     Med nižinske naselbine sodijo tudi rimske vile, ki so bile središče večjih posesti še v 4. stoletju. Navadno so imele prostore za bivanje, ki so bili enako kot mestna arhitektura ogrevani s talnim ogrevanjem (hipokavst), hleve, staje, shrambe, delavnice, vodnjake in velika dvorišča (sl. 42a). Prebivalci teh posesti so se ukvarjali pretežno s poljedelstvom in domačimi obrtmi: lončarstvom, tkalstvom, kovaštvom in podobnim. Vile so grajene iz lomljenega ali klesanega kamna in na notranji stani ometane z ometom. Strešna kritina je iz opeke (tegula in imbrex). Tlaki prostorov so ali iz steptane ilovice, leseni v bivalnih prostorih pa nemalokrat iz mozaičnih kock, opečnih ploščic, navadnih opek. Pred kratkim so se končala izkopavanja rimske vile v Šentpavlu pri Dragomlju. Podobne objekte pa poznamo še iz Žej pri Komendi (št. 73 – sponka in odlomki tubulov – št. 72), Loke pri Mengšu (sl. 43: Loka pri Mengšu, območje rimske vile (foto Peter Škrlep)), Lahovč, Šenčurja in Srednje vasi. Med najpogostejšimi ostanki rimskih vil, na katere najpogosteje naletijo kmetje pri oranju njiv, so različni gradbeni elementi stavb in deli notranje opreme (sl. 42b, 42c). 
Slika 42a
Poskus idealne rekonstrukcije rimske vile (risba Janez Škrlep)
(povzeto po: Brogiolo, G. P. 1991, Il grande edificio e le Torri. Gli scavi. – Archaeologia a Monte Barro 1, 44)
Slika 42bSlika 42c
Slika 42b: Poskus rekonstrukcije rimske vile, po uničenju ali opustitvi (risba Janez Škrlep) 

Slika 42c: Ostanki rimske vile (risba Janez Škrlep) 
Odkrijemo jih naključno, največkrat pri delih na polju. V srednjem veku, ko so orali še s plugi, so s čiščenjem njiv uničili precej arhitekturnih ostankov tovrstnih stavb, danes pa so poškodbe na objektih, ki ležijo pokopani pod zemljo, še večje. 

Slika 43
Karta 6
     Na Mengeškem polju in njegovi okolici se pretežno v starejši literaturi omenjajo še druga najdišča iz rimskega obdobja (karta 6). To so: Ježica, Stožice, Spodnje Gameljne, Gameljne, Polje, Utik, Vodice, Trzin, Dobrava pri Ihanu, Dolsko, Vir, Komenda, Gradišče pri Lukovici, Lukovica (Ad publicanos), ki se nizajo vzdolž rimskih cest. Iz Dobrave pri Trzinu pa se omenja lesena osnova domnevno rimske ceste, ki so jo odkrili ob gradnji železniške proge.Vsa najdišča potrjujejo tezo, da je poselitev Mengša in  celotnega Mengeškega polja v rimskem obdobju bistveno drugačna – nižinska in mnogo gostejša kot v preteklih obdobjih. 

     Milan Sagadin