NOŠE IZ ČASA SLIKARJA FRANCA JELOVŠKA
kakor jih je upodobil na freskah v cerkvi na Sladki Gori


 











    RAZSTAVA LJUDSKE  OBLAČILNE KULTURE IZ SREDINE 18. STOLETJA POVZETE PO FRESKAH SLIKARJA FRANCA JELOVŠKA IZ BOŽJEPOTNE CERKVE NA SLADKI GORI PRI POLJČANAH

     Imenujem  se Branko Fuchs, sem predmetni učitelj in vodja FS Košuta iz Poljčan, doma v Ptuju.Že dvajset let raziskujem in ljubiteljsko zapisujem slovensko ljudsko zapuščino na območju med Pohorjem in Halozami. Zapisujem predvsem plese, zraven pa še pesmi, šege, navade, snemam instrumentalne skladbe in opravljam poizkuse rekonstrukcije mask, našemljencev ter pustnih koledniških obhodov. Vsaki predstavitvi plesa spada tudi nošnja plesalcev, zato sem se pred desetimi leti odločil, da raziščem in postavim starejšo nošo, ki bi jo nosili v FS Košuta. Izbral sem freske Franca Jelovška iz farne cerkve na Sladki Gori. Izbral sem jih zaradi naslednjih kvalitet:
1. dokaj natančen prikaz oblačil romarjev,
2. paleta pazničnih in delovnih oblačil,
3. čiste in jasno določljive barve, 
4. velika gibalna amplituda sicer statičnih romarjev, ki je podala vpogled v spodnja oblačila.
     V nadaljevanju raziskave sem se podal na najbolj težaven del opravil, to je prosjačenje starih lanenih rjuh ter iskanje doma stkanega hodničnega platna. Večino raziskovalnega dela sem opravil na Mladinskih raziskovalnih taborih na Šmartnem na Pohorju, enem izmed redkih območij v Sloveniji, kjer se je še ohranilo ljudsko izročilo. Ugotovili smo, da so domačini prenehali pridelovati lan in s tem hodnično platno v sredini tega stoletja. Domače barvanje (muženje v mužah, približno kubični meter črne močvirske zemlje, kateri so dodali domača priročna sezonska, naravna barvila ). V dolini so nehali mužiti po letu 1860, ko je v Slovensko Bistrico prišel prvi barvar. Muženje na Pohorju se je nadaljevalo še do začetka 20. stoletja, še največ med 1. svetovno vojno, eno izmed zadnjih smo našli v bližini Oplotnice.
     Postopek muženja. Naravni postopek muženja nismo uporabili zaradi naslednjih težav:
1.  težavna priprava muže v naravi,
2.  muža bi omogočala barvanje samo ene temne barve,
3.  prava muža z izdatno močjo barvanja nastaja več let,
4.  zbrano platno je bilo  staro že več kot 50 let in najbrž ne bi vzdržalo več dnevno barvanje v blatu muže.
     Zbrali smo 26 rjuh, 104 metrov, več kot 50 let starega hodničnega platna iz območja med Pohorjem in Halozami. Ostalo platno, smo kupili na Hrvaškem pri tkalki Andželi Slaviček, ki je na našo veliko srečo vse svoje zaloge iz let 1950 do 1960 shranila v svojo garažo.
     V raziskavo in izdelavo noš smo povabili dr. Marijo Makarovič, ki nam je dala neprecenljive nasvete glede izbire in izdelave oblačil:
 1. določila je barve platna,
 2. svetovala krojenje šivilji,
 3. določila celotno kompozicijo kompletov za ženske in moške,
 4. pomagala pri zbiranju platna in nakupu ostalih materialov.
     Barvarski mojster iz tekstilne tovarne je s pomočjo svoje barvne lesvice določil številko barve in zatem pobarval vsak posamičen kos platna, ki je odgovarjal odgovarjajočemu delu oblačila. Na ta način smo se približali podobnemu krojenju in šivanju različno pobarvanih delov oblačil, kot so to delali v  18. stoletju.
     Imeli smo dokaj sreče pri izbiri izdelovalcev oblačil in obuval, tako da smo nošnjo uspešno prvič predstavili javnosti 8. 3. 1998 v avli OŠ Poljčane. Pri izdelavi so sodelovali mnogi člani folklorne skupine, KUD Janko Živko, predvsem pa Boštjan Jug, tehnični vodja pri izdelavi nošnje ter vodja celotnega projekta Branko Fuchs.
     Vso delo je bilo opravljeno ljubiteljsko in brez vsakršne kilometrine.
     Zaradi odcepitve folklorne sekcije iz društva KUD Janko Živko v samostojno društvo FD KOŠUTA so noše nasilno zadržali izvršni odbor in godba na pihala prej omenjenega društva. Po njihovem sklepu nam bodo noše posojali ob določeni letni najemnini. Postopek lastninjenja se nadaljuje.
 
     Literatura: FRAN KOVAČIČ: Muže in muženje, Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 3, 1906....V nekem pogovoru me je...(priloga) BRANKO FUCHS: Mladinski raziskovalni tabor Šmartno, bilteni od 1991 do 1987 ZBORNIK OBČINE SLOV. BISTRICA 1, Muže in muženje na Pohorju
 


Noše je s plesom in besedo predstavilo Folklorno društvo Košuta Poljčane, ki jih je izdelalo tudi s strokovno pomočjo dr. Marije Jagodic Makarovič.


PODATKI O RAZSTAVI

Odprta je bila od 30. oktobra do 6. novembra 1998 v Galeriji mežnariji. 

Razstava je bila postavljena v sodelovanju s Kulturnim društvom Franca Jelovška Mengeš

Razstavo so omogočili: Župnija Mengeš, Mizarstvo Ipavec, Občina Mengeš, MI AMIGO Mengeš.