;%20newWindow.focus()) ;%20newWindow.focus()) ;%20newWindow.focus()) ;%20newWindow.focus()) ;%20newWindow.focus()) ;%20newWindow.focus()) ;%20newWindow.focus())
|
;%20newWindow.focus()) ;%20newWindow.focus()) ;%20newWindow.focus()) ;%20newWindow.focus()) ;%20newWindow.focus()) ;%20newWindow.focus()) ;%20newWindow.focus())
|
Akademski slikar Franc Košec - Karas je bil rojen v Šoštanju leta 1951 in tu preživel tudi svoje otroštvo. Po srednji šoli v Celju se je vpisal na likovno akademijo v Ljubljani in študiral slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Po opravljeni diplomi se je zaposlil kot likovni pedagog na pedagoški gimnaziji v Celju. Več kot deset let je poučeval in se hkrati posvečal zgolj ustvarjalnemu slikarstvu. Njegova ustvarjalnost in predanost likovnemu delu mu je omogočila, da je kljub skopo odmerjenemu času veliko razstavljal v slovenskih galerijah. Sčasoma mu je polno udejstvovanje na dveh področjih, ki vsako zase zahteva celega človeka, postalo prenaporno. Razpet med šolskim urnikom ter med neodvisnim in samostojnim ustvarjanjem, se je odločil za slednje. Predan slikanju in risanju je, v več kot dvajsetih letih, ustvaril velikanski opus del v različnih slikarskih tehnikah: olju, akrilu, temperi, akvarelu in risbi. Kakor je široko njegovo slikarsko znanje, tako je širok tudi njegov motivni svet. Slika pravzaprav vse, kar ga v trenutni zamaknjenosti zanima: tihožitje, portrete, figuralno kompozicijo, izreze človeških postav, krajine in vedute. Toliko časa se spopada s problemom in išče izrazne možnosti, dokler ni povsem zadovoljen z izdelkom. Zadnja leta se je predajal predvsem akvarelu in svojemu najljubšemu motivu - morju, ki ga je s svojo, lahko rečemo, mojstrsko virtuoznostjo upodabljal s pretanjenim smislom za kolorit. V morju, počelu življenja, se porajajo in prelivajo njegovi najintimnejši občutki, njegov notranji svet, ki ga izrazi s tenkočutnim nanašanjem barv. Nedavno tega pa je avtor presenetil s čisto samosvojo obdelavo v ciklusu slik bibličnega Križevega pota: odločil se je za risbo z ogljem in črno kredo. Izhaja iz realistično zasnovanih prizorov in nedvoumno pokaže, da mu je dodobra poznana zgodba svetopisemske Kalvarije in zgodovina religiozne umetnosti. Vendar se samo s tem ne zadovolji. V prizore je vpletel še svojo vizijo dogodka in mu dodal svojo življenjsko izkušnjo; zato se tudi ne drži strogo biblične ikonografije. Njegovi prizori so prežeti z najglobljimi človeškimi občutji - enkrat dramatičnimi, drugič liričnimi ali melanholičnimi; nikoli pa ne dovoli dvoma o sami svetosti trenutka. Pri tem mu pomaga tudi izbira slikarske tehnike. Kontrast črno - belih površin mu omogoča poigravanje s svetlobo in senco, ostri obrisi se nenadoma prelijejo v žametno transcendentnost. Risbe zato ne učinkujejo grafično, marveč nasprotno, prej ekspresivno in slikarsko dovršeno. Dinamika se spreminja in stopnjuje od prizora do prizora. Skupno noto daje ciklusu trpljenje kot gibalo vsakega življenja. Kristus, kot nam ga prikaže Košec, je umrl za nas, kakor tudi mi umiramo vsak na svoj način. Črna in bela barva še poudarjata dramatičnost vsakega prizora. Prikaz življenja, ki ga vsi živimo, je obogaten z avtorjevo težko izkušnjo - iz razigranega sveta barv prešel v črno - belo religioznost. Vsaka človekova pot skozi življenje je prežeta z neštetimi izkušnjami, vzponi, padci, napori in trpljenjem. Ostaja pa nam hoja za svetlobo, iskanje upanja, vere in ljubezeni. Skrivnostna zgodovinska zgodba iz Knjige vseh knjig, ki se pripoveduje pred nami, je še vedno nedokončana. Vsak donosi svoj križ in po smrti šele začenjamo živeti. Skrivnost o poslanstvu človekovega bivanja. Aleš Stopar |
