FRANC JELOVŠEK (1700 - 1764)
Baročni slikar


Franc Jelovšek - Odrešenik
Franc Jelovšek - Job
Franc Jelovšek - Sveta Ana uči Marijo brati
Franc Jelovšek - antependij v Trzinu (sv. Florjan)
    Ime Franca Jelovška, pravilneje bi napisali Ilovška, si lahko Mengeš izpiše v svojo in častitljivo in bogato zgodovino z velikimi začetnicami, saj je slava njegovega imena daleč presegla meje rojstnega kraja. Tu, v Mengšu, mu je steklo življenje 4. oktobra 1700, končalo pa se je v Ljubljani 31. maja 1764. 
    Štejemo ga med največje umetnike 18. stoletja na Slovenskem in gotovo je najpomembnejši slovenski baročni freskant. Jelovškova dela so viharno razgibana in prežeta z baročno vznesenostjo. Že zgodaj pa opazimo v njih tudi ljubezen do naravne resničnosti, tako da tudi v nabožne prizore vriva nadrobnosti iz vsakdanjega življenja, motive tihožitij in vabljive scene iz otroškega sveta. Svetniškim zamaknjencem in poveličancem se pridružujejo popotniki, kmetje, bolniki, ljudje, ljudje, ki jih v življenju srečujeta veselje in sreča. Prav v tem približevanju vsakdanjosti pa je našel Jelovšek pot do ljudskega čustvovanja in njegovega lepotnega okusa. 
    Njegove freske v ljubljanski šempeterski cerkvi, v Grobljah, na Skaručni, zadnji dve celo v mengeški soseščini, in na štajerski Sladki Gori, če jih omenimo le nekaj, so mojstrovine iluzionističnega slikarstva. Stila slikarstva, v katerem je Jelovšek z veliko fantazijo in občutkom za dekorativnost odpiral stene in oboke realnih arhitektur v vizije nebeških sfer. 
    Jelovšek ni bil le freskant in izdelovalec oltarnih podob. Risal je osnutke za oltarje, npr. za oltar v Komendi, podobice in bratovščinske diplome, izdeloval je kulise za slavnostne sprejeme in tapete za gradove. Bil je umetnik širokega ustvarjalnega razpona, vključen v veliki program baročnega razcveta Slovenije, vpet v tradicijo starejših slikarjev in vzornik mlajšim slikarskim kolegom. 
    Jelovškove oljne slike so sicer maloštevilne, zato pa še bolj dragocene. Najbolj znana je “najlepša slovenska Marija”, slika, ki jo je leta 1734 izdelal za ljubljansko cerkev sv. Petra in danes bogati pregled slovenske umetnosti v Narodni galeriji. 
    Šest slik komorne predstavitve v Mengšu gotovo ne more popolnoma predstaviti slikarja, ki se je v tridesetletnem ustvarjanju vendarle najbolj posvetil krašenju cerkvenih obokov v freskantski tehniki. 
    Pa vendar se nam Jelovšek na razstavi lepo predstavlja kot soustvarjalec celostnih baročnih ambientov. Na sliki iz Boštanja pri Žalni govori Jelovškovo mojstrstvo v izredni čustveni povezanosti družine sv. Ane v razgibanem krajinskem ozadju, v bogati barvni skali in v slikoviti scenski osvetlitvi celote kot bistvene sestavine oltarja. Tudi mali sliki iz Komende in iz cerkve sv. Miklavža v Tuhinjski dolini si moramo zamisliti kot dela celotne opreme cerkva. Na treh antependijih iz Trzina pa nas pritegne predvsem umetnikov dekorativni naglas, v katerem je sicer radoživo, ikonografsko bogato in v vedrem koloritu orkestriral poslikave cerkvenih notranjščin. Če doživimo Jelovškove freske kot pravo baročno muziko, se danes zares spomnimo, da je bil njegov oče organist, sin pa je njegove melodije prelil v barve. 
    Razstavljene slike naj bodo obiskovalcem razstave vabilo, da bodo stopili po Jelovškovih poteh in umetnika doživeli ne le kot velikega Mengšana, temveč kot slikarja širokih ustvarjalnih moči in kot sooblikovalca enega najbogatejših poglavij slovenske likovne preteklosti. 

    Anica Cevc 


 

PODATKI O RAZSTAVI

Odprta je bila od 12. 7. do 28. 7. 1996 v Galeriji mežnariji. 

Razstava je bila postavljena v sodelovanju s Kulturnim društvom Franca Jelovška Mengeš

Razstava je del Projekta Jelovšek v počastitev 300-letnice njegovega rojstva leta 2000. 

Zahvaljujemo se župnijam: Komenda, Šmartno v Tuhinju, Trzin in Žalna, ker so ljubeznivo odstopili slike za razstavo. 

Razstavo so omogočili: Župnišče Mengeš, Občina Mengeš, Mizarstvo Tone Ipavec,  Tesarstvo Kosec, Silvatica Mengeš d. o. o., MI AMIGO Mengeš, Perfekta Kamnik.