1. JELOVŠKOVO LIKOVNO SREČANJE
(18. december 1999–19. februar 2000)



Jože Bartolj
 


Črtomir Frelih
 


Herman Gvardjančič
 


Zdenko Huzjan
 


Tomaž Perko
 


Veljko Toman
 


Krištof Zupet
 


Vinko Železnikar

Cor et pICtorIae LaboreM DeIparae offert,
Fran: Illouscheg

Srce in slikarsko delo Materi Božji izroča
Franc Jelovšek

300. obletnica rojstva slikarja Franca Jelovška
18. februar 2000, svetoletni dan umetnikov
1. Jelovškovo likovno srečanje v Mengšu

     Svetoletni praznik umetnikov 18. februarja 2000 je najodličnejša priložnost, da ga Slovenci počastimo tudi s spominom na genija slovenskega slikarstva, baročnega slikarja in freskanta Franca Jelovška (1700–1764).
1. Jelovškovo likovno srečanje je del projekta Jelovšek, ki ga uresničujeta Muzej Mengeš in Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš. Zastavili smo ga leta 1994 z odkritjem spominske plošče in slikarjeve upodobitve, delo akad. kiparja Toneta Demšarja, z razstavami fotografij Jelovškovih fresk z gradu Jablje (1994), Jelovškovih olj (1996), Jelovškovih avtoportretov in fresk s Skaručne, Sladke Gore in Grobelj (1997) in z razstavo kostumov Folklornega društva Košuta iz Poljčan, izdelanih po upodobitvah na Jelovškovih freskah v župnijski cerkvi na Sladki Gori (1998). Omenjene razstave so bile v Galeriji mežnariji v Mengšu in eksponati so zdaj večidel gradivo za stalno razstavo.
     Prevzeti nad stvariteljsko lepoto in svetim v delih Franca Jelovška želimo iskati vezi, ki bi ga povezale z umetniki sodobniki prav v tem smislu, ki ga izraža srce v desnici njegovega avtoportreta na Sladki Gori. Edino goreče modro srce namreč ima smisel za celoto, pravi Prešernov nagrajenec za leto 2000 slikar p. Marko Ivan Rupnik.
Jelovškova likovna srečanja imajo namen ne le letos ob 300. obletnici rojstva, temveč vsako leto počastiti umetnika Jelovška, nadaljevati slikarsko tradicijo na mengeškem območju ter uveljavljati sodobne slovenske slikarje in kiparje, da se bodo na teh srečanjih podrobneje spoznali z Jelovškom in z nami, ki se klanjamo umetnosti, ker nas Slovence kar najimenitneje vključuje v družino drugih narodov.
     S tako pridobljenimi likovnimi deli bomo ustvarjali dragocen zaklad, ki bo ne le dokument o ljudeh, o času in prelepem Mengšu, ampak tudi sooblikovalec okolja in ritma življenja tudi za naprej. Po eno delo vsakega slikarja bomo poskušali odkupiti, tako da bi tudi udeleženci srečanja imeli "nekaj od tega".
     Na 1. Jelovškovem likovnem srečanju je sodelovalo osem uglednih slovenskih slikarjev, in sicer: Jože Bartolj, Črtomir Frelih, Herman Gvardjančič, Zdenko Huzjan, Tomaž Perko, Veljko Toman, Krištof Zupet, Vinko Železnikar. Naslikali so 33 del in od 19. februarja do 12. marca 2000 bodo razstavljena na prodajni razstavi v Galeriji mežnariji v Mengšu.
     Janez Škrlep, direktor

1. Jelovškovo likovno srečanje (18. december 1999–19. februar 2000)

     Umetniške stvaritve udeležencev 1. Jelovškovega likovnega srečanja v Mengšu, osmih slikarjev – Jožeta Bartolja, Hermana Gvardjančiča, Zdenka Huzjana, Črtomira Freliha, Tomaža Perka, Veljka Tomana, Krištofa Zupeta in Vinka Železnikarja – so na prvi pogled sestavni del že utečene dejavnosti naših likovnikov. Težko si namreč zamislimo slovenskega likovnega umetnika, ki od prvega takšnega srečanja v Groharjevi koloniji v Škofji Loki 1957. leta ne bi že kdaj sodeloval na katerem, saj gre za povezovanje umetnikov, njihovo promocijo, predvsem pa promocijo in bogatenje kraja oziroma organizatorja prireditve.
     Muzej Mengeš se s svojo obliko vabljenja v bistvu navezuje na že omenjeni začetek: pritegniti in združiti znane slikarje ob mislih in spominu na prvo širše zbiranje slovenskih umetnikov okrog Ivana Groharja leta 1902. Mengšan, baročni slikar in freskant Franc Jelovšek je v umetnosti na Slovenskem ime, ki z visoko ravnijo svojih del spodbuja sodobne umetnike zlasti zdaj, ko se bliža 300. obletnica njegovega rojstva (4. oktobra). Da je takšno motiviranje sodobnikov sproščujoče in ustvarjalno, kaže ravno z razstavo in v katalogu dokumentirana bera na 1. Jelovškovem likovnem srečanju nastalih likovnih izdelkov prej omenjenih, med seboj zelo različnih in vsekakor za današnji čas značilno neodvisnih slikarjev. Okvir, ki jim ga je postavil ta veliki freskant, predvsem pa vživetje v njegove zidne poslikave (zlasti v cerkvah v bližnjih Grobljah in na Skaručni ter v gradu Jablje) omogoča plemenititi tudi sodobni likovni izraz, odprtost, videnje in sprejemanje modernih pobud ter soustvarjanje ob sposobnosti navezovanja na domačo, se pravi slovensko, le temu delu Evrope lastno tradicijo. Na kratko: že znani in uveljavljeni slikarji so pokazali, da ustvarjajo svobodno in v svojem prepoznavnem slogu; eni so ostali pri tem, da so se držali utečenosti ob prizadevanju po čim večji dovršenosti ali svežosti (H. Gvardjančič, T. Perko, K. Zupet), drugi so izrabili srečanje z velikim umetnikom za še en preizkus, sproščujoči korak v stran (Z. Huzjan, V. Toman, Č. Frelih in V. Železnikar), zelo obetavno pa je svoj prvi nastop v imenitni družbi prestal J. Bartolj.
     Še to: kot nekoč v ustvarjalno plodovitem baročnem obdobju, ko so nekateri kraji kar tekmovali z domišljenimi dosežki pri bogatenju lastnega okolja in kulture (tudi ob talentu F. Jelovška), tako zdaj številni kraji enakovredno, z enako upravičeno samozavestjo sprejemajo umetnike za svoje in izpopolnjujejo z njimi sedanji svet – med njimi zelo uspešno, z dobrimi umetniki že dolgo v zgodovino zapisani Mengeš. Slovenci res še nimamo nacionalnega programa s tega področja, toda tako se pravzaprav že uresničuje.

Mirko Juteršek

Teme in program 1. Jelovškovega likovnega srečanja
1. podoba slikarja Franca Jelovška, 2. Mengšani in mengeške vedute, 3. prosto
18. december 1999 v Galeriji klet na Slovenski cesti 30 v Mengšu
– sprejem gostov z Mengeško godbo
– slovesno odprtje razstave slikarja Lojzeta Perka (1909–1980) ob 90. obletnici njegovega rojstva
– predstavitev slikarjev 1. Jelovškovega slikarskega srečanja ter izročitev platen, barv in knjige o Mengšu
– ogled razstave
– srečanje pri obloženi mizi
8. januar 2000 v Galeriji mežnariji na Trdinovem trgu 11 v Mengšu
– ogled župnijske cerkve sv. Mihaela v Mengšu
– ogled razstave Jelovškovih avtoportretov s Skaručne, iz Grobelj in s Sladke Gore v Galeriji mežnariji
– ogled Jelovškovih fresk v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah 
– ogled Jelovškovih fresk v cerkvi sv. Lucije na Skaručni
– ogled Jelovškovih fresk na gradu Jablje v Loki pri Mengšu
– slavnostno kosilo pri Ručigaju na Dobenu
Do 20. januarja 2000 v Galeriji mežnariji na Trdinovem trgu 11 v Mengšu
– izročitev likovnih del organizatorju (za pripravo kataloga, okvirjanje)
18. februar 2000 v Galeriji mežnariji na Trdinovem trgu 11 v Mengšu – počastitev svetoletnega praznika umetnikov
– postavitev razstave
19. februar 2000 v Galeriji mežnariji na Trdinovem trgu 11 v Mengšu
– slovesno odprtje razstave likovnih del s 1. Jelovškovega likovnega srečanja ob 19. uri
12. marec 2000 v Galeriji mežnariji na Trdinovem trgu 11 v Mengšu
– zaključek 1. Jelovškovega likovnega srečanja



PODATKI O RAZSTAVI

Razstava je bila odprta od 19. februarja do 12. marca 2000 v Galeriji mežnariji na Trdinovem trgu 10 v Mengšu.

Ob razstavi je izšel tudi katalog, nekatera nastala dela pa so naprodaj tudi v naši trgovini.

Vse informacije v zvezi s prodajo likovnih del dobite na naslovu marjan.hribar@guest.arnes.si

Razstava je bila postavljena v sodelovanju s Kulturnim društvom Franca Jelovška Mengeš

Zahvala
Slikarjem se zahvaljujemo za prijazno sodelovanje, prav tako pa g. Mateju Zevniku (župnik v Mengšu), g. Janezu Kvaterniku, (župnik v Jaršah), g. Francu Mervarju (župnik v Vodicah), g. Zdravku Bahorju (župnik v pokoju na Skaručni), Roku Metlicarju (župnik na Sladki Gori), g. Romanu Novaku (direktor KPC Jablje), dr. Marijanu Smoliku (Semeniška knjižnica Ljubljana) in ga. Blaženki First (Narodni muzej Slovenije). Posebna zahvala velja še strokovnemu sodelavcu Muzeja Mengeš in komisarju likovnega srečanja prof. dr. Mirku Juteršku, članom Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš, pokroviteljici Občini Mengeš ter vsem donatorjem in sponzorjem.

Strokovni sodelavec: prof. dr. Mirko Juteršek

Oblikovanje in postavitev razstave: Peter Škrlep

Tehnični vodja: Viljem - Marjan Hribar

Jezikovni pregled: Helena Škrlep