MUZEJ MENGEŠ
Trdinov trg 10, 1234 Mengeš
 
 
 
 
 
 
Mojzes je rekel: "To je zapovedal Gospod:
'Napolnite en jerbas s tem in ga shranite za prihodnje rodove,
da bodo videli kruh, ki sem vam ga dal jesti v puščavi,
ko sem vas izpeljal iz egiptovske dežele'"
                                                                2 Mz 16,32
 
 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu:
"Zapiši to za spomin v knjigo..."
                                                                2 Mz, 17,14 
     Gotovo je volja po ustvarjanju, hranjenju in posredovanju duhovne in materialne kulture stara, kot je staro človeštvo. Skoraj prav toliko pa je stara sla po uničevanju, zapravljanju, smešenju, iznakaževanju, zatrtju, uničevanju, prepuščanje propadanju in pozabljanje teh istih dobrin.
     Človekova samobitnost in ustvarjalnost v našem širšem prostoru od poselitve naprej, v sicer skozi čas spreminjajočih klimatskih in drugih pogojih, pod vplivi in oplajanji alpskega sveta in Balkana, Panonske nižine in Mediterana na katerih stičišču smo, na poseben način sestavlja in oblikuje podstat in snov iz katere smo, kar smo. To je naša dediščina, ki nam je zaupana, da jo ohranjamo in nadgrajujemo, da bi bila lahko za naprej dragocena dota tudi bodočim rodovom. 
     Prvo sled organizirane muzejske dejavnosti v Mengšu zasledimo v letu 1958. Marija Jagodic v svoji knjigi Narodopisna podoba Mengša in okolice (1958) na strani 6, in še nekajkrat v isti knjigi, omenja Krajevni muzej Mengeš. Menim, da je ta dejavnost v Mengšu zaživela že pred letom 1954, ko je Mengeš slavil 800. obletnico prve omembe v pisanih virih in kronal to slovesnost s tiskanjem zbornika 800 let Mengša. Žal je muzejska dejavnost z ukinitvijo občine istega leta 1958 zamrla, zbirke pa so se porazgubile ali bile celo uničene (Ropretovi kipi). Dokumenti o Krajevnem muzeju Mengeš in njegove zbirke bodo vsekakor predmet naših bodočih raziskav. V prejšnjih časih, pa tudi kasneje, je arheološko gradivo odhajalo v muzeje v Ljubljano, kasneje tudi v Kamnik, večidel pa se nahaja v privatnih zbirkah po Sloveniji in tudi v tujini. 

     Intenzivno uničevanje, namerni prepuščanje propadanju kulturne dediščine, zgolj občasno ugotavljanje stanja kulturnih spomenikov, ne pa njihova sistematična sanacija in vzdrževanje, brezčutno poseganje v kulturno krajino, buldožersko uničevanje arheoloških lokalitet in prevladujoča buldožerska miselnost je bilo razlog za rojevanje ideje o ustanovitvi muzeja. Povod za uveljavitev te ideje je bila osamosvojitev Slovenije leta 1990 in štiri leta kasneje ustanovitev Občine Mengeš. Že leta 1990 smo začeli sistematično oživljati ljudsko izročilo, obnavljati kulturno zgodovinske spomenike na področju Mengša, vplivali pa smo tudi na povečano skrb za naravno in kulturno dediščino takratne Občine Domžale. 

     Naslednji korak je bila ustanovitev Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš 24. januarja 1992. Vse od začetka je društvo delovalo tudi kot muzejsko društvo v tesnem sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. S pravili določena naloga društva je bila tudi ustanovitev muzeja. Vsebinske in formalne priprave so tekle postopoma. V pripravljalnem odboru za ustanovitev muzeja so bili Tanja Dacar, Miha Skok, Polona Koce, Marta Kunstelj in predsedujoči Janez Škrlep. Redno pa so z odborom sodelovali tudi Viljem - Marjan Hribar, Peter Škrlep, Tine Skok, občasno pa tudi Tatjana Sivec Strmšek, Nataša Stopar in Tone Hribar. Po treh letih aktivnega delovanja je društvo 28. marca 1995 sprejelo Sklep o ustanovitvi muzeja, mesec dni kasneje, 28. aprila 1998, pa je Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš sprejelo Akt o ustanovitvi Zavoda Muzej Mengeš, v katerem so opredeljene njegove temeljne naloge. Muzej Mengeš je zavod s pravico javnosti. Za vršilca dolžnosti direktorja je društvo imenovalo pobudnika ustanovitve Janeza Škrlepa. Za zaščitni znak muzeja je bila izbrana upodobitev panterja s fibule, ki so jo leta 1899 izkopali na slovanskem pokopališču odkritem ob kopanju kleti za novo župnišče. 11. novembra 1995 je s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani Zavod Muzej Mengeš bil vpisan v sodni register. Oktobra 1996 je Občina Mengeš odločila, da muzeju dodeli koncesijo za opravljanje muzejske dejavnosti, 26. novembra 1996 je bila sklenjena koncesijska pogodba. Predmet koncesije je: dejavnost muzejev po standardni klasifikaciji vodena pod šifro O/92.521 in varstvo kulturne dediščine po standardni klasifikaciji vodeno pod šifro O/92.522. 

     S 1. januarjem 1998 je muzej zaposlil kustosinjo arheologinjo Janjo Železnikar. To je pomenilo nov korak v razvoju Muzeja Mengeš. Tako je obilica muzejskega gradiva, ki je bila podlaga za ustanovitev muzeja prišlo v strokovno obdelavo in hrambo. 

Temeljne naloge: dediščino ter dediščino Muzej Mengeš zbira, dokumentira, hrani, restavrira, raziskuje, publicira in razstavlja naravno duhovne in materialne kulture predvsem s področja Občine Mengeš. 

Muzejske zbirke obsegajo naslednja obdobja in področja:

- geološko zbirko (kamnine)
- paleontološko zbirko (okamenine)
- prirodoslovno zbirko
- zgodovinska obdobja (od prazgodovine do danes)
- zbirke po osebnostih
- zbirke po dejavnostih
Dejavnosti muzeja:dediščino ugotavlja, popisuje in raziskuje naravno in kulturno dediščino dokumentira in vrednoti naravno in kulturno ugotavlja in predlaga, katere dele naravne in kulturne dediščine je treba razglasiti za spomenik ali znamenitost, izdeluje analitično osnovo, potrebno za razglasitev predlaga, strokovno pripravlja in utemeljuje izdajo upravnih aktov na področju varovanja spomenikov in znamenitosti vzdržuje, obnavlja in zavaruje spomenike ali znamenitosti skrbi za pravilno vzdrževanje, ustrezno rabo in ohranjanje spomenikov ali znamenitosti in sodeluje z imetniki spomenikov ali znamenitosti ali z organi, ki jih upravljajo predlaga ukrepe za varstvo v primeru naravnih nesreč ali drugih izrednih razmer preučuje vprašanja varstva kulturne in naravne dediščine, še posebno spomenikov ali znamenitosti redno ali načrtno sodeluje z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami pri njihovem delu daje občanom in pravnim osebam pojasnila, nasvete in drugo strokovno pomoč pri spoznavanju in varovanju naravne in kulturne dediščine razvija pri občanih zavest o pomenu naravne in kulturne dediščine in njenega varstva evidentira in dokumentira premične spomenike in znamenitosti, preučuje in pripravlja študije in elaborate za njihovo varstvo zbira, ureja in hrani premične spomenike in znamenitosti pripravlja razstave in druge oblike predstavljanja naravne in kulturne dediščine, zlasti še tistega gradiva, s katerim upravlja, in spomenikov ali znamenitosti, ki so registrirani pri njem pripravlja razstave, publikacije in druge oblike predstavljanja naravne in kulturne dediščine v R Sloveniji in v tujini posreduje ali pripravlja razstave in druge oblike predstavljanja naravne in kulturne dediščine drugih narodov sodeluje z ustanovami, ki v okviru dejavnosti ali v zvezi z njo same pripravljajo zbirke, razstave in druge oblike predstavljanja naravne in kulturne dediščine, in jim strokovno pomaga pripravlja strokovne in znanstvene razgovore, srečanja, seminarje in podobno vodi register premičnih spomenikov in znamenitosti. Muzej bo opravljal tudi konservatorske, restavratorske in druge tehnične dejavnosti ter opravljal varstvena dela na posameznih spomenikih ali znamenitostih.
Način izvajanja dejavnosti
a) Redne dejavnosti: Zbiranje, dokumentiranje in hranjenje praviloma opravljajo redno zaposleni delavci muzeja. 
b) Projektne skupine: Muzej izvaja posamezne dejavnosti muzeja s svojimi zaposlenimi in projektno. Projektna skupina je začasna oblika izvajanja raziskovalnih in drugih muzejskih dejavnosti, ki združuje raziskovalce in druge strokovne sodelavce za čas trajanja projekta. Projektne skupine se oblikuje, ko muzej sprejme pogodbeno obveznost. 
Muzejski prostori: prostore pa Muzej še nima v lasti svojih prostorov. Za svoje potrebe uporablja kot sedež muzeja bivšo kaplanijo, poslovne prostore pa ima v mežnariji na Trdinovem trgu 11. Za razstavljanje uporablja Galerijo mežnarijo in Galerijo klet. 

Direktor muzeja je Janez Škrlep, v muzeju je za polovični delovni čas zaposlen še univerzitetni diplomirani arheolog Šimen Peče.


Telefon: (01) 729 10 03, telefaks: (01) 729 10 04, GSM: 031 395 719 (direktor Janez Škrlep)
Poslovni račun: 02085-0012243414 (Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana)
ID za DDV: SI68612362, matična številka: 5919568
Informacije: info@muzej-menges.si